Social-Sense-Club, 6A, 2018

V drugem šolskem tednu so se učenci 6.a razreda Slovenske gimnazije v okviru verouka skupaj z veroučiteljico Moniko Novak-Sabotnik 3 dni intenzivno ukvarjali z življenjem pribežnikov. Izvedeli so mnogo konkretnih podatkov o vzrokih, zakaj ljudje zapustijo domovino – iz političnih, verskih, gospodarskih ali iz klimatsko pogojenih vzrokov - in kako lahko zasnujejo novo eksistenco v popolnoma tuji državi; kakšni so postopki zaprošanja za azil in pogoji za bivanje v Avstriji.

Ravnatelj Koroške Caritas Jože Marketz je v svojem pozdravu pozval mlade, da z odprtim srcem sooblikujejo našo družbo. Suzana iz Sirije jim je razkrila svojo pot iz domače vasi v Avstrijo in jim rekla: »Zavedajte se vsak dan, kako lepo se imate in kje živite! Življenje je lepo!« Mladi so igrali Igro pre-živetja in ob tem podoživljali, kako se godi ljudem na begu, kaj vse se lahko zgodi in kašnim nevarnostim so izpostavljeni.

Nato so se srečali s pribežniki, ki pridelujejo zelenjavo in zelišča, in skupaj z njimi kuhali okusno enolončnico, prešali jabolčni sok, izdelovali hotel za žuželke ter pripravili visoko gredo za uboge. Pri dolgi mizi so vsi skupaj jedli, pili in peli.

Vse utrinke in misli, vprašanja in občutke doživetih dni so mlada dekleta in fantje s pomočjo pesnice slam poezije Esthe Sackl napisali in predvajali.

Vsak dan pa jih je razvajala izredno dobra kuhinja Magdas. Tako so tri dni z vsemi čutili bili na poseben način povezani s pribežniki, ki živijo pri nas na Koroškem.

Monika Novak-Sabotnik

Koordinacija: Monika Novak-Sabotnik

Social Senses Club” je del projekta MIND (Migration.Interconnectedness.Development), ki je financiran s strani Evropske unije

Besedila iz delavnice slam poezije

Ti misliš, da je vse na tem svetu perfektno; da je vse tako, kot mora biti. Ti misliš, da na svetu obstajaš samo ti; ti in tvoji problemi; kot, da jih nikjer drugje ni; da jih drugi nimajo. Ti misliš, da se svet podre, ko dobiš slabo oceno ali da ti je grozno v življenju, ko moraš sedeti v šoli in poslušati nekoga, ki ti govori »kr en bullshit«; da imaš »samo 40€ in da si niti novega puloverja ne moreš kupiti ta teden«, čeprav ti bo že jutri nekdo kupil prav to, kar hočeš. Tebi se zdi, da si TI center vesolja in da je grozno, če se TEBI kaj zgodi. Vendar ni tako. Ti si samo delček celote. Ti si, če malo pomisliš, zelo nepomemben za VES svet. Seveda si pomemben svojim prijateljem, saj za njih obstaja velika razlika, če si ali te ni. Na splošno te pa skoraj ni. Na svetu je 7,4 milijarde ljudi. Od tega jih tretjina ne živi varno. Ni vse perfektno. Ni vse kot mora biti. Vsako sekundo nekdo umre in se tega ne zavedaš. Ne veš, kaj se dogaja na drugem koncu sveta, v sosednji ali celo TVOJI državi. Ker se te »ne tiče«, ker to »tebe ne prizadane«. Točno v tem trenutku je na svetu nekdo, ki strada, medtem ko ti mečeš stran svojo hrano, ker ti »ni všeč« in »itak ne moreš pomagati nekomu, ki je nima«. Ljudje živijo v mrazu, brez denarja in izobrazbe, a želijo si ravno to. Vsi si želimo to, česar nimamo, vendar so prioritete tako drugačne. Seveda je to njihova zgodba, ne tvoja, a ti ne sme biti vseeno. Vzemi si minuto za razmislek. Vsake toliko časa ustavi pritoževanje. Na svetu je toliko ljudi, ki NIMA in ti IMAŠ. Predstavljaj si, da si ti v drugačni situaciji. Tebi je lepo. Uživaj življenje, vendar včasih pomisli tudi na druge.
Ker na svetu ni VSE PERFEKTNO, ne obstajaš samo TI, svet se ne PODRE zaradi slabe ocene, šola ni tako grozna kot se zdi, imaš dovolj vsega in LEPO SE TI GODI!

Lucija Pfeifer

Global warning

Nobody
knows, how serious it really is.
Or: Nobody
even thinks about it.
Maybe; nobody
wants to think about it.
Fact is: Nobody
cares.

But: Somebody
knows, what will happen „if“
And somebody
searches for solutions
Maybe; somebody
forces people to think about it
Fact is: Somebody
cares.

Someday
it won’t be unavoidable
And somebody
it will be too late
Maybe; someday
we’ll realize
that; fact is:
It’s real.

Jana Haab