Projekt socialnega učenja v 2.A

2.A-razred ima v tem šolskem letu medpredmetni projekt Socialno učenje in mirovna vzgoja.

V četrtek, 2. 10. 2014, je bil na sporedu dan razredne skupnosti. Prof. Jože Andolšek in razredničarka prof. Marija Malle sta dijake in dijakinje  peljala v živalski vrt plazilcev Happ. Prijazna gospa nam je povedala  veliko zanimivega o kačah. Zvedeli smo, da v naših krajih živi šest različnih vrst, od katerih sta  le dve strupeni, in sicer modras in navadni gad, ki imata verigi podobne lise na hrbtu. Slišali smo tudi, da je črna mamba najhitrejša kača na svetu (doseže hitrost do 25 km na uro), da je tajpan najbolj strupena kača in južnoameriška anakonda najtežja kača (tehta do 150 kg).

Poleg številnih kač pa smo občudovali tudi kuščarje, pajke, krokodile, želve in škorpijone in tudi o njih zvedeli veliko novega. Dijaki in dijakinje so lahko prijeli kraljevega pitona in številni pogumneži so si ga celo pustili položiti okoli vratu.

Po ogledu plazilcev pa smo se veseli odpravili v Evropski park, kjer imajo veliko novih igral. Dijaki in dijakinje so jih navdušeno preizkušali in se veselili druženja. Igrali smo razne socialne in športne igre.

Vse to  nam je pomagalo ustvariti dobro razredno klimo. Otroci so poglobili prijateljska razmerja in vsi smo uživali, ker nam je tudi prijetno jesensko vreme bilo zelo naklonjeno.

V četrtek, 30. 10. 2014, so se dijaki/dijakinje 2.A-razreda udeležili delavnice socialnega učenja. Dopoldan je razredničarka oblikovala skupaj s profesorjem Jožetom Andolškom. Pomagal jima je tudi tajnik Katoliške akcije, gospod Pavel Zablatnik, ki je vodil delavnico »Razvoj osebnosti v razredni skupnosti«. Učili so se dostojnega sporazumevanja in obzirnega uveljavljanja svojih teženj v odkritih, spoštljivih in prijaznih odnosih.

Drugo skupino je vodila razredničarka prof. Marija Malle. Sprva smo se pogovarjali o tem, kaj nas v razredni skupnosti včasih moti, jezi ali celo žalosti. Zato, da bi se v razredu vsi dobro počutili, smo sprva v skupinah, nato pa še v plenumu določili razredna pravila. Napisali smo jih na cvetove, s katerimi smo oblikovali lepo cvetlico, ki zdaj krasi 2.A-razred.

V drugem delu smo se ukvarjali z reševanjem konfliktnih situacij preko igre vlog. Vživeli smo se v realni razredni konflikt med sošolci in sošolkami ter zaigrali spor v avtokratskem stilu, ki vodi do zaostrovanja konflikta, nato pa še v demokratičnem stilu, ki vodi k rešitvi konflikta. Po odigranih situacijah smo se o njih pogovorili in si zapomnili pozitivne in negativne izkušnje, ki jih lahko koristno uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Oblikovali smo tudi  plakat z nasveti, ki nas opozarjajo, kako ravnati v konfliktnih situacijah.

Ob koncu pa so dijaki/dijakinje za pridno delo dobili še majhen prigrizek.

V četrtek, 4. 12. 2014, so dijaki/nje imeli  tretjo enoto projekta, delavnico o otrokovih pravicah, ki jo je razredničarka oblikovala skupaj s profesorico nemščine, mag. Nadjo Schellander.

Uvodoma smo se pogovarjali o otrokovih pravicah, spoznali Konvencijo o otrokovih pravicah, ki so jo Združeni narodi podpisali 20. 11. 1989 (25. obletnica), in slišali, da bi te pravice morali uživati vsi otroci sveta. V diskusiji pa smo ugotovili, da žal veliko otrok nima teh pravic. To ne velja le za otroke v državah v razvoju, ampak  tudi pri nas nekateri otroci nimajo osnovnih pravic oziroma osnovne zaščite.

Dijaki/nje pa so tudi zvedeli, da sicer imajo pravico do pravic, imajo pa tudi odgovornost, da ne kršijo pravic drugih.

Spoznali smo tudi dve pesmi slovenskih avtorjev in sicer pesem Borisa A. Novaka z naslovom Pravice otrok ter pesem T. Pavčka Naše pravice. Prebrali smo pesmi, se o njih pogovarjali, nato pa so dijaki/nje morali sami na delovnem listu dopolniti besedilo, kjer je manjkalo več besed.

Ogledali smo si še tri zelo kratke filme o otrokovih pravicah in tako tudi »videli«,  kako se nekaterim otrokom tudi dandanes še težko godi, ko morajo trdo delati, ne smejo hoditi v šolo, nimajo zadosti pitne vode in zdrave hrane, ne uživajo zaščite pred zlorabo in izkoriščanjem itd.

Igrali smo tudi zanimivo igro želja in potreb. V skupinah so dijaki/nje razmišljali tako o potrebah pa tudi o željah otrok. Nato je vsaka skupina oblikovala svoj plakat osnovnih  potreb   in želja. Ugotovili smo, da se otroci zavedajo, da poleg materialnih dobrin nujno potrebujejo tudi izobrazbo in ljubezen.

V drugem delu dopoldneva smo prebrali še zanimiv nemški članek Nobelova nagrada za Malalo. Nobelovo nagrado za mir je letos dobila 17-letna Pakistanka Malala Yousafai, ki  se je že kot otrok borila in se še danes bori za pravice deklet do izobrazbe. Nato pa so dijaki/nje dobili slovenski delovni list in ga izpolnili. Tudi o tej najmlajši Nobelovi nagrajenki v zgodovini smo si ogledali film in se o njem pogovarjali.

Dijake/dijakinje sva s kolegico tudi pozvali, da so naj po zgledu Malale tudi sami aktivni, naj razmišljajo o nepravičnostih v naši družbi in se skušajo boriti za odpravo le teh.

Dijaki/nje so z velikim zanimanjem sodelovali, zato so po končanem delu tudi tokrat dobili majhen prigrizek.

prof. Marija Malle, razredničarka