Po poteh brezdomcev, 5A, 2017

Dijaki spoznali življenje in usode ljudi, ki živijo na cesti

  • Slika 1: Čuvajka v garazi pripoveduje o dogodkih z brezdomci, © Monika Novak-Sabotnik

    Čuvajka v garazi pripoveduje o dogodkih z brezdomci, © Monika Novak-Sabotnik

  • Slika 2: Sprehod po mestu, © Monika Novak-Sabotnik

    Sprehod po mestu, © Monika Novak-Sabotnik

  • Slika 3: Leo kaže, kje brezdomci prespijo, © Monika Novak-Sabotnik

    Leo kaže, kje brezdomci prespijo, © Monika Novak-Sabotnik

  • Slika 4: Ob vodnjaku sredi parka, kjer se brezdomci umivajo, © Monika Novak-Sabotnik

    Ob vodnjaku sredi parka, kjer se brezdomci umivajo, © Monika Novak-Sabotnik

Na pobudo „Young-Caritas“ in „Tagesstätte Eggerheim“ za brezdomce pri Caritas v Celovcu so se učenci 5.a razreda Slovenske gimnazije napotili na pot in odkrivali, kaj pomeni biti brezdomec.

Koordinacija: Monika Novak-Sabotnik 

Tu nekaj vtisov dijakov:

V torek, 21. novembra 2017, smo z našim razredom šli na ogled Celovca iz vidika brezdomcev. Poleg mest, kjer prespijo, so nam predstavili še nekaj manjših projektov, kot npr. „Spritzentausch“ – akcija organizacije Streetwork, kjer dobijo od mamil odvisni nove in čiste injekcije ter delo streetworkerjev. Najbolj se nas je dotaknil ogled podzemske garaže. Tamkajšna čuvajka parkirišča nam je pripovedovala o svojih osebnih izkušnjah z brezdomci in odvisnimi od mamil. Bilo je zelo intenzivno, ker smo bili brezdomcem tako blizu kot še nikoli. Šokirani smo bili, ker niti nismo vedeli, da je v Celovcu toliko brezdomcev.
Lepo pa je bilo videti, da je tudi v tako težki situaciji možno priti spet na pravo pot… Leju, ki nas je vodil, je to uspelo.

Neva Schön, Jana Haab, Zala Koschier, Anna Urbas

Na živce mi gre, da jim ne moremo pomagati. Gledamo samo mimo, ko se brezdomci z mamili tudi poskušajo umoriti. Najbolj me je prizadelo, ko nam je čuvajka parkirišča v garaži pripovedovala o tem, da je tam spodaj pred dvema letoma žena rodila dojenčka in bi skoraj umrla, ker je izgubila veliko krvi.

Lara Kuchling

Ko nam je čuvajka parkirišča pripovedovala o ženski, ki je tam rodila otroka, me je prav zabolelo v srcu. Te zgodbe nikoli ne bom pozabila. Mi vsi imamo dom, oblačila, … veseli moramo biti, da imamo tako dobro življenje. Če vidimo nekoga na cesti, mu pomagajmo in mu dajmo kaj toplega piti, obleko in odejo. Ne obrnimo se stran od njega!
P.S.: Če jim pomagamo, se njegovo življenje lahko spremeni.

Alin Stern

Po sprehodu po mestu smo imeli s sodelavko Caritas še delavnico. Med drugim smo izvedeli, da je vsakega 7. na Koroškem ogroža revščina. Zame je bila delavnica zelo informativna in zanimiva.

Timon Ogris

Ko smo hodili po mestu, je bilo vsem zelo mrzlo in šele takrat smo ugotovili, da smo zelo srečni.

Irene Pizzolini

Sprašujem se, zakaj mi živimo v izobilju in ti ljudje v taki bedi. Zanima me tudi, kako so pristali v taki situaciji in upam, da kaj takega ne doleti mene. Od zdaj naprej bom tudi mislila nanje, vedno ko bom kje v mestu.

Lucija Pfeifer

V spominu nama je ostal bredzdomec Leo, ki nas je vodil skozi mesto in ki se nam je odprl in nam opisal svoje življenje. Za naju je zelo pomembno, da sva to slišali iz ust človeka, ki je to sam doživel. Posebno v spominu nama bo ostal obisk v garaži. Tamkajšno čuvajko zelo spoštujeva, ker je z brezdomci že veliko doživela in je ker je zelo pogumna.

Nadja Pristovnik in Chiara Writz

Najbolj zanimivo je bilo zame v podzemski garaži, ker smo izvedeli, katere nore stvari so se tam že zgodile v zvezi z brezdomci. Pretresljivo je bilo slišati, da se brezdomci medseboj pretepajo in se kregajo, če nekdo izmed njih poskuša priti iz te revščine.

Janez Feinig