Obisk doma ostarelih v Pliberku

4. a razred v okviru socialnega učenja v domu ostarelih (Pliberk)

  • Slika 1:
Pred mestno cerkvijo v Pliberku, ©Miha Golavčnik

    Pred mestno cerkvijo v Pliberku, ©Miha Golavčnik

  • Slika 2:
Vesela igra z upokojenim župnikom Simonon Wuttejem iz Žvabeka, ©Miha Golavčnik

    Vesela igra z upokojenim župnikom Simonon Wuttejem iz Žvabeka, ©Miha Golavčnik

  • Slika 3:
Igra za motoriko stanovalcev, ©Miha Golavčnik

    Igra za motoriko stanovalcev, ©Miha Golavčnik

  • Slika 4:
Prebiranje pravljic in zgodbic, ©Miha Golavčnik

    Prebiranje pravljic in zgodbic, ©Miha Golavčnik

Dijakinje in dijaki 4. a razreda smo se, 11. oktobra 2018, odpravili v dom za ostarele šolskih sester v Pliberk. Z razredničarko prof. mag. Anjo Valentinitsch-Harrich smo se zbrali na glavni železniški postaji v Celovcu. Po približno tričetrt-urni vožnji z vlakom smo prispeli na mestno železniško postao v Pliberku, kjer nas je že čakal profesor verouka, mag. Miha Golavčnik, skupaj z drugimi dijaki iz Podjune.

Najprej smo si šli ogledat prelepo mesto Pliberk s svojim zdaj praznim „jormaškim travnikom“ in starodavnim glavnim trgom. Nato smo si ogledali t.i. Evropski trg in mestno cerkev v Pliberku. Mestni župnik mag. Ivan Olip nam je razkazal ogromno in prelepo mestno cerkev ter vrt religij ob njej. Ko smo končali z ogledom mesta, smo končno prispeli do našega cilja.

Vstopili smo v dom ostarelih, kjer so nas prijetno sprejele šolske sestre. Zbrali smo se v jedilnici. Tam so nam sestre povedale nekaj besed o njihovem poslanstvu in delu z ostarelimi. Po našem pogovoru so nam razkazale tudi del doma, kot npr. sobo, v kateri sestre pomagajo ostarelim pri tuširanju ali pa sobo z zdravili. Vsak stanovalec v domu ima svojo škatlo polno zdravil in sestre so zadolžene skrbeti za te dragocene tablete, saj brez njih nekateri ne bi preživeli. Po vsem tem zanimivem dogajanju, smo se končno odpravili do ostarelih, ki so nas veselo dočakali v skupinskem prostoru prvega nadstropja.

Takoj so nas sprejeli za svoje in družili so se z nami, kot da nas poznajo že vrsto let. Nekateri moji sošolci so kar takoj vzeli stvari v svoje roke in se posedli po parih k mizam. Pred tem so v roke zgrabili kakšne namizne igre in takoj se je razvnela živahna igra na njej.

Meni in še drugim sošolcem, ki še nismo imeli svojega partnerja, nam je sestra pokazala še sobo, v kateri je bila prav prijetna oseba, ki nam je pripovedovala svojo življenjsko zgodbo. Ko smo odšli iz sobe, smo se tudi mi pričeli igrati z njimi in bilo je prav prijetno, saj so bili zelo prijazni in razigrani. Skupaj smo zaključili dan s skupno pesmijo, po njihovi želji. Odpravili smo se na zelo dobro kosilo, ki so ga skuhale kuharice doma.

Laura, 4. a in Elias, 4. a

Koordinacija: Miha Golavčnik in Anja Valentinitsch-Harrich