Socialno učenje 2. del, 3A, 2015

V četrtek, 26. 11. 2015, so dijaki 3.a-razreda imeli drugi del projekta Socialno učenje s težiščem drugačnosti.

Zjutraj smo se srečali v šoli, da smo se še malo pripravili na srečanje z begunci. Pogovarjali smo se, od kod prihajajo in zakaj bežijo iz svoje domovine, čeprav se pogosto podajo na zelo nevarno pot. Številni so morali prodati vse svoje premoženje, da so se lahko vkrcali na ladjo, nekateri pa so potem morali plačati še s svojimi življenji.

Nato smo prebrali resnično zgodbo »Suleiman«, fanta iz Šri Lanke, ki je zaradi spopadov bežal iz domovine in bil zaprt v treh različnih državah.

Po tem uvodnem delu smo se odpravili v Slovenski pastoralni center, kjer se nam je pridružil še prof. Jože Andolšek.
Pripravili smo nekaj pijače, kekse in potice, nakar sta nam mag. Schaupp in civilni uslužbenec ter absolvent Slovenske gimnazije Andrej Vezonik (oba sta zaposlena pri Karitas) pripeljala dve begunski družini. Družino Rezai iz Afganistana sta zastopala oče in 8-letna hčerka Mariam, družino Suleimanov iz Tadžikistana pa oče in 11-letni sin Sokrof. Družina Rezai je pred kratkim dobila status sprejetih beguncev in je zelo hvaležna. Zdaj se bo moral oče še bolje naučiti nemščine in si nato poiskati delo, kar ne bo lahko. Družina Suleiman pa še trepeta, ali bo smela ostati pri nas, ker njihov postopek še ni rešen. Zelo jih skrbi, ker beguncem iz Tadžikistana težko priznajo azilni status.

Gostje so nam pripovedovali, kako se jim je godilo na begu. Ena družina je morala plačati skoraj vse svoje premoženje, da se je smela vkrcati v nek tovornjak. Z velikim zanimanjem smo se pogovarjali s prebežniki. Dijaki so jih spraševali o njihovi usodi in življenju. Marsikaj so nam zaupali, nekaj pa nam je o njih povedal  še mag. Schaupp, ker so deloma še travmatizirani in ne morejo govoriti o vseh grozotah, ki so jih doživeli. Obe družini pa sta dejali, da sta pri nas zelo srečni, saj imata to srečo, da ju oskrbuje Karitas. Občudovali smo, kako otroka že dobro govorita nemško, 11-letni Sokrof pa se je izkazal tudi kot dober prevajalec. Zvedeli smo, da je v svoji starostni skupini pri nas eden najboljših boksarjev in bi moral tekmovati tudi že v inozemstvu, pa ne sme, ker nima dokumentov.

Po daljšem pogovoru smo otrokoma izročili darila (toplo obleko, igre, knjige, šolske potrebščine, sladkarije...). Naši dijaki so že nekaj časa prej z velikim zanimanjem spraševali, kaj otroci begunci potrebujejo.
Nato smo se še vsi skupaj malo okrepčali s sokovi, potico in keksi.
Ker pa so tudi tokrat naši dijaki tako vneto sodelovali, so ob koncu še vsi bili nagrajeni s pico.

Namen tega dopoldneva je bil, da so se mladi srečali z begunci, jih sami mogli bolje spoznati in si tako ustvariti svoje mnenje o njih. Vsi so soglašali, da so gostje zelo prijazni in hvaležni ter da so ljudje kot ti in jaz. To je potrdil tudi mag. Schaupp. Rekel je, da jih Karitas z veseljem oskrbuje, ker se zgledno obnašajo, so zelo redoljubni, se radi učijo nemščine in so hvaležni.

Marija Malle

Koordinacija: Marija Malle