Po poteh romana Angel pozabe

V sklopu projektnega tedna pod geslom KOROŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE smo se dijaki in dijakinje 8. a, 8. b in 8. c razreda v sredo, 29. septembra, in v četrtek, 30. septembra,  odpravili na ekskurzijo Po poteh romana Angel pozabe. 

Vreme je bilo na ta dan zelo slabo. Mogoče pa je bilo vreme pravo za zgodbe, ki smo jih slišali. 
Na poti do prve domačije je rahlo deževalo. Pred prvo domačijo nas je čakal Zdravko Haderlap, brat Maje Haderlap, ki nam je pripovedoval zgodovino Lepene in koroških Slovencev in Slovenk v tej regiji. Nato smo se odpravili na lepo pot po gozdu, na kateri pa nas je vedno spremljal zločin, ki se je dogajal v teh krajih. Ustavili smo se pri ruini domačije, kjer se je ob koncu 2. svetovne vojne zgodil pokol. Tam nam je sošolec Noa prebral odlomek iz romana Angel pozabe. 

Zgodba, ki nam je ostala najbolj v spominu, je bila zgodba družine, v kateri je moral oče na fronto. Dolgo ga ni bilo doma in družina se je spremenila. Žena se je ponovno poročila. Vsi so mislili, da je oče umrl. Ko pa se je po dolgem času le vrnil, zanj ni bilo več prostora. Zato ga je lastna družina ubila in pokopala v gozdu. Zaradi tega dogodka se je cela družina sprla. Družina se je prvič srečala, ko je ena potomka praznovala petdeseti rojstni dan. O tej zgodbi smo dolgo razmišljali, ker je tako drugačna od vseh drugih zgodb o 2. svetovni vojni. V tej zgodbi namreč storilci niso Nemci, ampak lastna družina. 

Pohod Po poteh Angela pozabe ni bil le sprehod po gozdovih, temveč tudi zgodovinska in filozofska ekskurzija. Naučili smo se veliko novega in zanimivega o koroških Slovencih. Zgodbe, ki smo jih slišali na ekskurziji, so nas spodbudile k razmišljanju. Ugotovili smo, da živi naša generacija zelo srečno življenje in da tega včasih ne znamo ceniti. 

Avtor besedila: dijaki in dijakinje 8. b razreda

Koordinacija: prof. Monika Novak-Sabotnik