Slo DE

Vsi članki

Dom iz perspektive mehurčka 

Umetnost, kviz in krepitev razredne skupnosti

  • Slika 1:
  • Slika 2:
  • Slika 3:
  • Slika 4:
  • Slika 5:
  • Slika 6:
  • Slika 7:
  • Slika 8:
  • Slika 9:
  • Slika 10:
  • Slika 11:
  • Slika 12:

V torek, 27. junija, smo se odpravili v Muzej moderne umetnosti na Koroškem. Gospa Grušovnik nam je predstavila umetnika, ki je risal posebne portrete, posebej pogostokrat je risal svojo ženo Signe. To je bil Jean Egger. Poskušali smo tudi slikati drevesa in listje kot on. Umetnik je namreč risal liste s črticami. V muzeju smo imeli tudi delavnico. Na prozorno pleksi-steklo smo z barvami risali portrete naših sošolk in sošolcev in potem ta portret odtisnili na papir. Nastali so včasih tudi malo smešni obrazi.

Čez dva dni, v četrtek, 29. junija, pa smo preživeli slovenski dan v Celovcu. Srečali smo se zjutraj na glavni železniški postaji, se peš odpravili do Slovenskega pastoralnega centra, kjer smo zajtrkovali in spoznali Andrejo Lepuschitz in civilnika Jona Zeichna. Jona je z nami pripravil kviz 1,2 ali 3, pri katerem smo se zelo zabavali in odgovarjala včasih tudi na zabavna vprašanja. V treh skupinah smo tekmovali in za nagrado dobili bonbone. Toda potem se je začela dogodivščina. Šli so do Novega trga k celovškemu zmaju. Spet smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je dobila svoje naloge in načrt mesta. Z načrtom v roki smo se podali po mestu in opravljali naloge. Ker smo želeli biti vsi prvi, smo tekali od Novega na Stari trg, potem spet na Benediktinski trg in tako po celem centru. Iskali smo zlato gosko, pogledali, kaj ima ribič ob nogah, koliko stane grozdje, v stolnici iskali letnico in iskali ustanove v Mohorjevi hiši. Na cilju smo dobili sladoled. Nujno si želimo še enkrat ponoviti to dogodivščino po mestu.

V zadnjem tednu, v ponedeljek, 3. julija, pa smo v Slomškovem domu krepili našo razredno skupnost. Žal je deževalo in smo preživeli ves dopoldan v prireditveni dvorani. Pogovarjali smo se, kaj smo med letom doživljali pozitivno in kaj negativno. Potem je prišel gospod Hermann Kelich in pogovarjali smo se o medsebojnih odnosih. Za nas je pripravil odlomek iz Svetega pisma, ki govori o ljubezni do bližnjega. Učili smo se, kako naj se obzirno pogovarjamo drug z drugim. Najbolj všeč nam je bilo, ko smo z vrvjo v sedežnem krogu pletli mrežo. S skupnimi močmi smo nato sošolca, ki se je ulegel na te vrvi, dvignili in spoznali, kako lahko kaj dosežemo  s skupnimi močmi.

Učenci in učenke 1.b