NaMeji

Projekt: Kärnten/Koroška 1920-2020: GrenzErfahrungen.NaMeji

  • Slika 1:
NaMeji: skupna slika dijakov Slovenske gimnazije in Gimnazije Ravne, © Niko Wakounig

    NaMeji: skupna slika dijakov Slovenske gimnazije in Gimnazije Ravne, © Niko Wakounig

V dneh okoli 100. obletnice koroškega plebiscita so od 5. do 12. 10. 2020 dijakinje in dijaki, ki prihajajo iz Avstrije in Slovenije in obiskujejo 6. b razred, spoznavali manjšinjska vprašanja, skupaj z gosti razmišljali o identiteti, o problematiki zgodovinskih dogodkov ter obiskali obmejna področja, kjer so prisluhnili tudi mnogim osebnim zgodbam. V projekt so bili vključeni Pedagoška visoka šola Koroška (Dr. Daniel Wutti, mag. Eva Hartmann), KPD Drava, Gimnazija Ravne na Koroškem in IniciativAngola. 
Dijakinja Slovenske gimnazije, Amina Blekić, se je pogovarjala z Rozi Sticker-Tratar o umetniškem projektu "HRANCA_._GRENZ". O začetkih tega projekta intervjuvana pravi takole: "Marjan Sticker, ki je tu vodja društva Rož, je dejal, da bi rad potegnil po Šentjakobu mejo. Majda Krivograd, arhitektka in scenografka, je pa potem to tudi grafično razvila, da smo imeli malo predstave, kako bi to izgledalo." Na vprašanje, ali ima rdeči trak kakšno povezavo z verzom koroške deželne himne »Wo man die Grenze mit Blut schrieb,…«?, pa je Rozi Sticker-Tratar odgovorila: »Zanimivo je, da pomisliš na to, ker je pač seveda rdeče, ampak v našem smislu oz. v Marjanovem smislu, vem, da je rdeče zato, da bi dokazal ali pokazal tudi krvavo mejo. Gre se pa res zato, da takoj, ko potegneš ravno črto, vseeno katere barve, te to avtomatično spomni na mejo, in to se je tudi tu zgodilo. Dodatno je pač rdeče, da se bolj vidi, to je edini argument.(...) Nima pa nič s krvjo opraviti, morda s protestom, ker je tudi barva protesta. Protest je pač različen, lahko ga razložiš, kot si želiš.«
Ob obisku obmejnega kraja Libeliče, je zapisala Blažka Merc Praper, dijakinja Gimnazije Ravne: "Po 10. 10. 1920, ko so bile Libeliče po plebiscitu priključene Avstriji, je v kraju zavladal upor. Večina prebivalcev te vasi je namreč glasovala za takratno kraljevino SHS. S priključitvijo Avstriji se niso hoteli sprijazniti, zato so vsak večer ruvali mejnike, rezali žico, se upirali, prirejali družabne večere, kjer so peli slovenske pesmi, ter organizirali protestne shode. Zanje je bilo zelo pomembno, da ostanejo del matičnega naroda, saj so menili, da bi sicer lahko čez leta kot narod izginili. Avstrijci so želeli upor ustaviti, a ker se Libeličani niso dali, jim je po dveh letih uspelo in Libeliče so se 30. 9. 1922 pridružile matičnemu narodu. Libeličani od takrat vsako leto praznujejo ravno ta dan." 
V tem projektu, ki je potekal v okviru programa Erasmus+, so se mladi iz različnih vidikov soočali z dogodki, ki so neposredno in posredno povezani s stoletnico plebiscita, ter spoznavali posledice, ki segajo v naš čas ter pozitivne premike, ki vlivajo upanje. 

Koordinacija: Hanzej Rosenzopf