Ekskurzija v Krakov in Auschwitz

Prof. Štefan Pinter je letos 20. organiziral in vodil kulturno-zgodovinsko ekskurzijo na Poljsko in dijakinjam in dijako ter odraslim spremljevalcem razkazal kulturne in naravne lepote Krakova, ob soočenju s koncentracijskim taboriščem v Auschwitzu in vpogledom v judovsko življenje pa omogočil neposredno razmišljanje o globokih prepadih človekove zgodovine, ki jih presegamo le z nenehnim trudom za enakovrednost vseh ljudi. Dvakrat sem sam kot spremljevalec bil na tej ekskurziji – to so doživetja, ki jih človek nikoli ne pozabiš. Dragi Štefan, prisrčna hvala!

dr. Miha Vrbinc, ravnatelj   

Dijak Matjaž Smrtnik poroča o letošnji ekskurziji:

Od 28. 5. do 1. 6. 2014 se je večja skupina dijakov in dijakinj 7.AB odpravila na ekskurzijo na Poljsko. Potovanje je organiziral prof. Štefan Pinter, spremljali so nas prof. Urban Popotnik, jezikovni asistentki Maja Rančigaj in Vanja Šumnik in nekdanja prof. in vodji šole Jože Wakounig in Anton Malle.

Druga svetovna vojna je zapustila globoke rane med narodi in je vsekakor grozotna zareza v zgodovini človeštva. Osebno sem se že vedno zanimal za problematično novejšo zgodovino, prav zaradi tega sem bil nekako sam sebi dolžan obiskati kraje, kjer so se zgodile največje travme zgodovine in zločini, ki jim ni primere. Ker pa smo kot udeleženci te ekskurzije imeli močnost neposredno in nepopačeno spoznati tematiko koncentracijskih taborišč, se nas je pretresenost še bolj oklenila.

V bistvu naj bi potovanja širila obzorja vsakega popotnika, in dejansko smo dijaki/nje pridobili veliko novega znanja na potovanju po Poljski. V prvi vrsti na etičnem, seveda pa tudi na kulturnem in zgodovinskem področju. Spoznali smo tudi mesto Krakov z vsemi znamenitostmi, ki jih nudi na kulturni in kulinarični ravni. Priložnost pa smo imeli spoznavati judovsko življenje in kulturo nekdaj in danes.

Osebno sem zelo vesel, da sem se udeležil te ekskurzije in mislim, da nisem edini, kajti dejansko sem duševno zrasel in se sedaj še bolje zavedam sreče, ki mi je podarjena, da sem se rodil v času miru, da živim v uravnoteženem socialnem okolju brez rasizma, diskriminacije in totalitarnih družbenih sistemov. Kot mlad človek lahko le upam, da se grozote prejšnjega stoletja ne bodo nikoli več ponovile. To željo in zavest pa je v meni vzbudila prav ta ekskurzija.

Prepričan sem, da govorim v imenu vseh, ko zapišem, da me je ekskurzija zelo nagovorila in zapustila globok vtis.