Jožef Stefan – ob 190. obletnici rojstva

  • Slika 1: Spominska značka ob 175. obletnici rojstva (Niko Ottowitz) 

    Spominska značka ob 175. obletnici rojstva (Niko Ottowitz) 

  • Slika 2: Doprsna   skulptura   v   avli   Slovenske gimnazije

    Doprsna  skulptura  v  avli  Slovenske gimnazije

  • Slika 3: Zalka Kuchling, Nežika Novak, Niko Ottowitz

    Zalka Kuchling, Nežika Novak, Niko Ottowitz

Rodil se je 24. marca 1835 le kilometer oddaljeno od Slovenske gimnazije v
današnji Žrelski cesti / Ebentaler Straße. Doraščal je v revnih razmerah, kljub
temu so mu starši omogočili šolanje na celovški gimnaziji. V vseh predmetih je
bil odličen, v matematiki in fiziki pa je daleč presegal gimnazijska merila.
Leta 1849 je postala slovenščina za slovenske dijake obvezen predmet. Mladi
Jožef Stefan je vzljubil pouk slovenščine pri komaj sedem let starejšem
jezikoslovcu Antonu Janežiču (1828−1869). Janežičev trg / Prof.‐Janežič‐Platz
pred Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo spominja na čas, v
katerem je bilo mesto Celovec vseslovensko kulturno središče.
Stefan je skupaj z drugimi navdušenci ustanovil literarni krožek, ki je izdajal
dijaški list Celovška Slavija, objavljal pa je tudi pesmi in poljudnoznanstvene spise
v drugih slovenskih literarnih časopisih.
Po odlično opravljeni maturi se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske
univerze. Študij matematike in fizike je opravil izredno uspešno, v fiziko je vstopil
zelo prodorno. Z 28 leti je bil najmlajši univerzitetni profesor tedanje monarhije,
komaj tridesetleten je postal ravnatelj fizikalnega inštituta, pozneje dekan
filozofske fakultete in rektor dunajske univerze.

Stefanovo znanstveno delo je obsegalo vsa področja fizike. Leta 1879 je odkril
zakon, ki ga danes poznamo kot Stefanov zakon o sevanju črnih teles (j = σ⋅ T 4 ).
Celotna moč, ki jo oddaja črno telo s sevanjem, je sorazmerna četrti potenci
njegove absolutne temperature T. Sorazmernostni faktor σ pa je naravna
konstanta, ki nosi Stefanovo ime. S svojim zakonom je Stefan prvi pravilno določil
temperaturo na površju Sonca, znaša približno 5 800 K (kelvinov).
Stefan je bil silno preprost in skromen človek, kot učitelj nadvse vzoren, ni iskal
javnega priznanja in časti. Imel je poseben dar, da je tudi najtežje probleme znal
razložiti na enostaven in jasen način. Med študenti je bil izredno priljubljen,
dobrohotno je podpiral njihovo napredovanje.
Šele dobro leto pred smrtjo se je poročil. 7. januarja 1893 je umrl za posledicami
možganske kapi, ko še ni bil star 58 let.
Jožef Stefan je edini slovenski fizik, po katerem se imenuje kak naravni zakon,
ustanovil je avstrijsko fizikalno šolo, prav on ima največje zasluge za sloves
dunajskega fizikalnega inštituta daleč prek državnih meja.
Že dve leti po smrti so mu odkrili spomenik v arkadnem hodniku dunajske
univerze, delo priznanega kiparja Antona Schmidgruberja (1837−1909),
slavnostni govornik pa je bil Stefanonov najpomembnejši učenec in naslednik
Ludwig Boltzmann (1844−1906).

Leta 2016 pa se je Stefan vrnil v rojstno mesto Celovec, prav v avlo Slovenske
gimnazije. Umetnica Nežika Novak je čudovito upodobila največjega slovenskega
fizika, našega rojaka Jožefa Stefana.

Niko Ottowitz

Viri:
● Ottowitz, Niko: Jožef Stefan, Fizik/Physiker, Utrinki/Streiflichter. Celovec/Klagenfurt, 2010
● https://geschichte.univie.ac.at/de/bilder/denkmal-fuer-josef-stefan-im-arkadenhof-deruniversitaet-
wien-gestaltet-von-anton [8. 5. 2025]
● Šolski arhiv