Sovrstniška mediacija in buddy-spremstvo prvošolčkov na SLOG
V okviru izbirnega obveznega predmeta KOMK – Komunikacija, Mediacija, Kreativnost, so dijakinje in dijaki 7. razredov prvi šolski dan pozdravili dijakinje in dijake prvih treh razredov in in se z njimi redno srečavali ter krepili razredno skupnost in povezanost.
Dijakinje in dijaki 7. in 8. razredov pa so v mnogih razredih nižje stopnje izvajali sovrstniško mediacijo, kar pomeni, da so pomagali reševati konflikte in učiti mlade, da empatično zaznavajo sebe in druge in najdejo nenasilne poti komuniciranja.
Monika Novak-Sabotnik
Poročilo maturanta o sovrstniški mediacji v nižje stopnje
Slišim in pozabim, vidim in si zapomnim, naredim in razumem. Konfucij je s to modrostjo zelo dobro opisal naravo človeškega učenja, ki temelji ne le na učenju teorije, dejstvu, da si ljudje vsebine zelo dobro zapomnimo, temveč tudi na izvedbi oziroma na sami praksi. Dandanes se le poredko zgodi, da stvari, ki jih preberemo ali se jih naučimo, preizkusimo tudi v resničnem življenju, ena najpogostejših izjav je verjetno dandanes v šoli prav izrek, da se ne splača truditi za šolski uspeh, saj večino naučenih stvari v življenju nikoli ne boš potreboval.
Pri pouku KOMK-komunikacija, mediacija, kreativnost pa nas je maturante in maturantke letos doletela ravno obratna usoda. V praksi je, da profesorica Novak- Sabotnik maturante porazdeli v nižje razrede, kjer je potreba po mediaciji, reševanju raznih problemov ali pa preprosto potreba po bolj usklajeni, povezani in spoprijateljeni razredni skupnosti. Tudi letos smo bili maturantje dodeljeni dvema razredoma nižje stopnje (2.a in 3.a razred), kjer smo vso teorijo in znanje, ki smo ga nabirali prejšnji leti pri pouku KOMK, preizkusili tudi v praksi.
Drznem si reči, da smo sprva vsi podcenjevali kako zahtevno je lahko voditi, kontrolirati in delati z večjo skupino otrok. Posveti v skupinah in napotki profesorice Novak-Sabotnik so poskrbeli, da sta prvi dve uri v razredih potekali presenetljivo dobro, deloma tudi zaradi dejstva, da smo vsak razred razdelili na dva dela, kar je zagotovilo manjše skupine. Zelo pozitivni rezultati so nas napolnili s samozavestjo, ki pa je prvič, ko smo skupine ponovno združili, hitro zbledela. Naučili smo se predvsem tega, da moraš biti na delo v skupini dobro pripravljen, imeti dober načrt in zasnovan potek ure, sicer zadeve hitro uidejo izpod nadzora. Iz svojih napak smo se maturantje hitro učili, ter se potrudili, da se ure, kjer smo nižješolce le stežka »kontrolirali« niso več ponovile.
Kljub vsem naporom, raznim težavam in nesporazumom pa so skupne ure hitro minile. Kot bi mignil je napočil zadnji dan dela v nižjih razredih, ki pa je pokazal kako smo zrasli, česa smo se naučili, in kako smo se med seboj povezali, pa ne le maturantje med seboj, temveč tudi vsi učenci s katerimi smo delali. Zadnje dve uri smo izkoristili kar se da dobro, kljub temu, pa je ob zvonenju zvonca v zraku in na obrazih bilo možno čutiti, da bodo skupne ure pogrešane. Zdi se mi, da lahko v imenu vseh maturantov in maturantk rečem, da smo ob delu z 2.a in 3.a razredom preživeli veliko zabavnih ur, se veliko naučili in si nabrali nekaj neprecenljivih in koristnih izkušenj.
Maks Rozman, 8.b