Konferenca: 40 let svetovnega podnebja

22. oktobra 2025 je v mestni hiši v Beljaku potekalo slavnostno zasedanje znanstvenic in znanstvenikov na temo Svetovno podnebje. Leta 1985 so se bili strokovnjakinje in strokovnjaki prvič srečali – prav tako v Beljaku. Christian Salmhofer, predsednik Zveze za podnebje na Koroškem, je vodil skozi prireditev. Zelo kvalitetno in razumljivo so predavali strokovnjaki Werner Pötzi o sončnem observatoriju na Osojščici/Gerlitzen, Johannes Schmidl o ledenikih, Christian Salmhofer o Siegfriedu Bauerju, pionirju na področjih podnebje, planeti in vesoljski poleti. Znanstvenica Jill Jäger je orisala zgodovino zavesti o pomembnosti svetovnega podnebja in v tej zvezi poudarila vlogo mesta Beljak.

Daljše predavanje profesorja geofizike na univerzi v Gradcu Gottfrieda Kirchengasta nas je še posebno očaralo. Orisal je modele za podnebje bodočnosti in nas seznanil z mnogimi dejavniki, ki vplivajo. Eden od dejavnikov je prav Stefanov zakon – v tem delu predavanja je pohvalil uvodni prispevek o Stefan-Boltzmannovem zakonu, ki so ga predstavili Ana Kampuš, Mario Koman in Anna Ressmann iz 7.B razreda Slovenske gimnazije.

Predstavitev je bila dvojezična, navedena je slovenska verzija.
 

Jožef Stefan se je rodil leta 1835 v Šentpetru pri Celovcu. Bil je odličen dijak in je že v gimnazijskih letih začel pisati slovenske pesmi. Primer je razpoloženjska pesem »O pustu«, ki jo je 22-letni Stefan objavil kot študent na dunajski univerzi:

Vozovi k veselicam po ulicah drčijo,

mladost je na plesišču in starci sladko spijo.

Le pesnik v mrzli izbi z očes si solze briše

in išče si papirja, da pesmico zapiše.

Jožef Stefan

Ludwig Boltzmann, Stefanov najslavnejši učenec, sodelavec in naslednik na fizikalnem inštitutu Univerze na Dunaju, je poudaril mnogostranskost Jožefa Stefana, ki je uspešno raziskoval na vseh področjih fizike. Stefan je bil vzoren učitelj, ki je bil pri vseh zelo priljubljen. Znal je razložiti komplicirane fenomene na enostaven in nazoren način.

Pri določevanju toplotne prevodnosti plinov je leta 1879 odkril povezavo, ki jo danes poznamo kot Stefan-Boltzmannov zakon. Emisijska sposobnost črnega telesa je sorazmerna četrti potenci njegove absolutne temperature. Sorazmernostni faktor „sigma“ je Stefan-Boltzmannova konstanta.

Z odkritim zakonom je Jožef Stefan izračunal površinsko temperaturo Sonca, ki znaša 5 800 kelvinov. Če bi Sonce imelo trikratno površinsko temperaturo, torej 17 400 kelvinov, bi njegova sevalna sposobnost bila 3 visoko štiri-kratna – torej 81-kratna.

Pet let po odkritju zakona o sevanju ga je Ludwig Boltzmann izpeljal iz kinetične teorije plinov, zato je zakon poimenovan po obeh fizikih.

Jožef Stefan je umrl leta 1893 v 58. življenjskem letu. Kot ustanovitelj avstrijske fizikalne šole ima največje zasluge za sloves dunajskega fizikalnega inštituta daleč prek državnih meja.

Stefanova rojstna hiša je bila samo 900 metrov oddaljena od naše šole – Slovenske gimnazije. Tudi Jožef Stefan je bil koroški Slovenec in je postal svetovno znan. Leta 2016 se je vrnil v rojstno mesto Celovec – v avli Slovenske gimnazije smo njemu v čast odkrili doprsno skulpturo.

Niko Ottowitz