Fizikalni projekt: Talentecamp 2014/15

  • Slika 1: Doživeta fizika

    Doživeta fizika

  • Slika 2: Raziskovanje sonca

    Raziskovanje sonca

Dvojezični tabor fizike za mlade radovedneže s cele Koroške

10 dijakinj in dijakov iz različnih koroških šol je na Slovenski gimnaziji 8. in 9. aprila 2015 odkrivalo naravo pod geslom »Očarljiva fizika – dotakni se fenomenov«. Prireditelja tabora sta bila Pedagoška visoka šola Koroška in Deželni šolski svet Koroška.

Kako sestavimo najpreprostejši elektromotor na svetu? Kako deluje stroj za oblake? Zakaj zmečka zračni tlak pločevinko za solatno olje? Pod kakšnimi pogoji zavre voda že pri 37 °C? Ali zvok lahko vidimo? Zakaj letalo leti?

Ali lahko direktno koristimo sončno energijo? Na to vprašanje je odgovorila sončna peč Slovenske gimnazije. V nekaj minutah so bile klobasice skuhane. Kakšna je površina Sonca? Odgovor je dal sončni teleskop Coronado PST. Sončevo ploščo obdajajo številni izbruhi, takoimenovane protuberance. Na površini so številna svetla in temna območja, ki se od minute do minute spreminjajo. Neverjetno, kako dinamično je Sonce, brbotajoč  »kotel« žarečih plinov. Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise, sončeve pege.

Mnogo zanimivih fizikalnih vprašanj smo obravnavali predvsem s pomočjo eksperimentov. Včasih se dajo fenomeni raziskovati z zelo preprostimi sredstvi – na primer učinek zračnega tlaka, oblaki v plastenki ali  zakonitosti mehanike. Mladi raziskovalci so posebno uživali ob poskusih v malih skupinah, saj je lepo, skupno odkrivati presenečenja narave. Posebno primeren teren za tako odkrivanje je prav gotovo EXPI hands on Science Center, saj postaje omogočajo realno in neposredno srečavanje s fenomeni. Je podobno kakor s kolesarjenjem: ne moreš se ga naučiti iz knjige, moraš sam poskusiti. Lepo je bilo opazovati navdušenje v mladih očeh v EXPIju. Prisrčna hvala Samu Kuppru za to čudovito zamisel, saj je pred petimi leti postala oprijemljiva realnost, ki raste iz leta v leto in navdušuje staro in mlado.

In še nekaj: mladino radi podcenjujemo. Potencial mladih se vleče skozi zgodovino znanosti. Gravitacijskega zakona ni odkril Newtonov oče, pač pa 23-letni Isaac, teorijo relativnosti je razvil mladi Albert Einstein, Marie Curie-Skłodowska se je kot mladenka odločila za naravoslovje, Werner Heisenberg, Niels Bohr, James Clerk Maxwell, Jožef Stefan – vsi uspešni že v zgodnjih letih življenja.

Podpirajmo torej radovednost naše mladine in njeno navdušenost za naravoslovje.

Niko Ottowitz